00 386(02) 252 21 82 >>> DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR Trubarjeva ul. 15 2000 Maribor <<< dgn.maribor@gmail.com

Vabilo na mednarodni dan gluhih Celje

Vabilo Mednarodni dan gluhih CELJE 21.9.2019 v pdf

VABILO

Mednarodni dan gluhih v Celju,

 ki bo v soboto, 21. 9. 2019,
organizator Društvo gluhih in naglušnih Celje

 PROGRAM:

7.00 Zbor članov – kolodvor (stara lokomotiva)
8.00 malica – golaž v Celju
10.00 – 12.30 Predstavitev društva/stojnice, Krekov trg
13.00 – Slavnostna akademija s kulturnim programom, Celjski dom, Krekov trg 3
14.30 – Kosilo in družabno srečanje, Kongresni center Celje, Dečkova cesta 1.
  Kosilo 15,00 €/lastna udeležba. Prevoz in malico organizira in plača društvo.

 Prijave pri Andreju Vivodu do 5. 9. 2019 oz. v pisarni društva.

 VABLJENI

Milan Kotnik
strokovni sodelavec sekretar

Ernestina Savski
predsednica

Izjava za javnost ob Mednarodnem dnevu gluhih v Celju

Izjava za javnost_DGNP MB_Mednarodni dan gluhih 2019 v pdf

Izjava za javnost ob Mednarodnem dnevu gluhih

Člani Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor se bomo v soboto 21. septembra 2019 udeležili svečanosti ob Mednarodnem dnevu gluhih, ki ga bo organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Celje.

Začetki organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na področju  Maribora in Podravja oz. Spodnje Štajerske segajo v leto 1933. Dobrodelništvo in samopomoč ter potrebe po druženju in komunikacije so bile tiste osnovne smernice, ki so jih sprejeli gluhi Maribora 26. novembra 1933 na svojem ustanovnem sestanku, saj so spoznali, da je lahko le društvo, kjer se med seboj brez težav sporazumevajo, vsem v veliko pomoč. Potrebe gluhih in naglušnih ter gluhoslepih ljudi se skozi zgodovino niso bistveno spreminjale. Društvo je postalo invalidom sluha drugi dom, kjer so od nekdaj uresničevali svoje interese in potrebe.

Skozi dolga leta delovanja so mnogi članice in člani ter polnočutni ljudje dobre volje s svojim znanjem in strokovnostjo pripomogli k temu, da smo osebam z okvaro sluha zagotavljali enakopravnejše vključevanje v življenje in delo v družbi.

 NAŠE VODILO JE

Razumeti in biti razumljen.

Ni pomembno, kakšne tehnike in oblike  medsebojne komunikacije uporabljamo. Ali je to komunikacija v znakovnem jeziku gluhih, ali je to poslušanje s pomočjo slušnega aparata,  ali je to odčitavanje iz ustnic, ali je to branje pisane besede, ali je to govorica telesa,  prstov, dlani, lic, oči…

»Pomembno je, da razumemo in smo razumljeni«

Danes šteje društvo 474 članov. Razvili smo posebne socialne programe, ki omogočajo vsem odraslim invalidom sluha na področju Podravja v nam prilagojenih oblikah in tehnikah komunikacije ekonomsko, kulturno, politično, socialno in športno/rekreativno aktivno sodelovanje v življenju in družbi.

Člani v največji meri koristijo te programe za preprečevanje in za odpravo svojih  socialnih in življenjskih stisk in težav, ki izhajajo iz delne ali popolne izgube sluha. Prav tako pogosto koristijo možnost pridobivanja najrazličnejših informacij za lažje življenje njih samih in njihovih družinskih članov, saj teh informacij zaradi komunikacijske ovire ne morejo neposredno pridobivati v javni ali civilni mreži.

Naše društvo je kot eno prvih društev gluhih in naglušnih začelo z izvajanjem programa za ostarele invalide sluha v Sloveniji. Program je nastal na osnovi ugotovljenih potreb po pomoči ostarelim gluhim osebam v primeru bolezni, onemoglosti, osamljenosti že leta 2000. Orali smo ledino in se povezali z Zavodom za zaposlovanje, ki je omogočilo zaposlitev prve gluhe osebe v novem programu javnih del, skupno pa smo v vseh teh letih omogočili več kot 20-im brezposelnim invalidom sluha vključenost v program javnih del. Program je usmerjen k zmanjševanju socialne izključenosti starejše generacije znotraj populacije gluhih ljudi. Posameznim uporabnikom programa omogoča pomoč pri oskrbi na domu, vključuje pa tudi družabništvo med ljudmi z enakimi komunikacijskimi ovirami v njihovi želji, da bi ostali samostojni v domačem življenjskem okolju, pri tem pa jim nudimo pomoč in spremljanje na domu ter podpiramo in razvijamo socialne mreže medsebojne pomoči s katero nadomeščamo domače življenjsko okolje in zagotavljamo človečnost, zasebnost, toplino, varnost ter domačnost.

Od leta 2004 naprej vsako leto omogočamo članom in njihovim družinam regresirano bivanje v Termah Banovci, ko smo od Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije dobili v dar rabljeno počitniško prikolico ter jo z lastnim prostovoljnim delom temeljito obnovili in usposobili za bivanje. Smo edino lokalno društvo gluhih in naglušnih v Sloveniji, ki ta program izvaja. Program ohranjevanja zdravja za gluhe in naglušne je v štirih letih koristilo že 240 gluhih, naglušnih in gluhoslepih oseb. Od leta 2008 dalje pa omogočamo brezplačno letovanje socialno ogroženim članom.

Pri izvajanju tovrstnih posebnih  socialnih programov aktivno sodelujemo z javno mrežo izvajalcev socialno varstvenih, zdravstvenih, izobraževalnih, zaposlovalnih in podobnih storitev, prav tako  sodelujemo s službami lokalne in državne uprave ter s sodstvom.

Preko sredstev javnega obveščanja (časopis, televizija, radio) ter že uveljavljene spletne strani www.dgnp-mb.si in družabnega omrežja FB https://www.facebook.com/dgnp.maribor/ z namenom boljše prepoznavnosti naše organizacije o svojem delu in aktivnostih  obveščamo  širšo javnost. Prav tako pa z internimi objavami, stenčasi, lastnim časopisom Naš glas in video novicami sproti seznanjamo o delu, načrtih, problemih in uspehih  Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor.

Člani društva se kot uporabniki  aktivno vključujejo v najrazličnejše oblike organiziranega preživljanja prostega časa v okviru sekcij društva (informatika, kultura, izobraževanje, šport/rekreacija, medgeneracijsko povezovanje in družabništvo), saj le v okviru svojega društva lahko medsebojno nemoteno komunicirajo v specialnih oblikah in tehnikah pogovora, ki jih uporabljajo  osebe z izgubo sluha.

Z vsemi naštetimi posebnimi socialnimi programi odraslim gluhim in naglušnim uporabnikom pomagamo preprečevati posledice socialne izoliranosti, ki je vsekakor ena izmed najtežjih posledic izgube sluha. Izguba sluha je po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije druga najtežja invalidnost, takoj za duševno prizadetostjo.

Začrtali smo si še ogromno dela, največ na področju človekovih pravic za osebe z okvaro sluha. Pričakujemo, da država do nas in naših pravic ne bo gluha, da nam končno zagotovi osnovno invalidnino, da nam zagotovi dostopnost do vseh informacij in komunikacij, da nam omogoči izobraževanje brez komunikacijskih ovir in dosledno uresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, da nam zagotovi enake možnosti zaposlovanja in poštenega plačila za opravljeno delo. Država naj bo socialna, pravična in nediskriminatorna do vseh svojih državljanov, tudi do nas invalidov sluha.

Problem, s katerim se srečujemo že več let in nam povzroča take težave, da bomo primorani zmanjševati obseg naših posebnih socialnih programov, predstavlja nestabilno sofinanciranje naših programov ter vsako leto v realno manjšem obsegu, nakazila odobrenih sredstev pa se praviloma izvedejo konec koledarskega leta v enkratnem znesku. Zaradi tega so v bodočnosti ogrožena delovna mesta redno zaposlenega strokovnega delavca, ki je invalid sluha, strokovne  sodelavke in laičnih sodelavcev, gluhih brezposelnih oseb, ki jih v Društvu zaradi povečanega obsega dela zaposlujemo v programih javnih del. Prav tako je ogroženo nemoteno poslovanje društva, saj moramo svoje finančne obveznosti poravnavati sproti od začetka koledarskega leta, ne pa šele takrat, ko finančna sredstva od sofinancerjev tudi prejmemo.

Kljub finančnim težavam vztrajamo na svoji začrtani poti in z vztrajnim delom pomagati tam, kjer je država odpovedala ter omogočiti osebam z okvaro sluha vsaj nekoliko boljše in enakopravnejše pogoje vključenosti v življenje in delo v družbi in tako preprečevati njihovo socialno izključenost.

 

»Invalidi sluha nismo tako drugačni, kot nas vidijo polnočutni ljudje«

 »Jeziki so lahko različni, sporočila pa so vedno enaka«

 S spoštovanjem in lep pozdrav

Milan Kotnik  l.r.
strokovni delavec-sekretar

Ernestina Savski l.r.
predsednica

Dostopnost